MATRICA
Sedim za mizo in pijem kavo.
Na dvorišču se sprehajajo goske.
Spomnim se na Jelko,
skupaj sva rade igrali kitaro.
Dvignem skodelico in dvakrat srknem kavo.
Danes moram oprati zavese, obiskati sestro,
posaditi različno zelenjavo v zemljo.
Ah! Toliko reči lahko bi počakalo do naslednjega dne.
Ropotanje traktorja, otroški krik v sosednji sobi.
Ali je vesolje res neskončno?
Odložim skodelico kave, zazrem se na sprehajajoče goske.
Bitje stenske ure, svinčnik na belem papirju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NEVENKA
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!