v globini je tema
tam so spravljeni vsi tvoji otroci
ki jih nisi poznala
nemo glodajo ostanke prihodnosti
ki jo je tvoja kri
splaknila v polzavest
njihove sence presevajo
skozi zabetonirane stene
ki ti jih je ustvaril prabog
nikoli do konca prebavljen
otrok v tebi ni
lebdijo tam nad nemim prostorom
a vendar pojejo
z globokim glasom prepevajo
pesmi
ki jih nikoli ne boš napisala
ker v mali medenici
še vedno nosiš
tisto nedojemljivo težo
ki jo je nič
zacementiral vate
Mračna pesem, če so otorci prihodnost, samouresničitev in brezizhodna, ker jo obdaja beton, zid, nič. Pesem, ki z večkratnim branjem odkriva pomen nemosti prostora, v katerem se nahajamo, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!