Nekje. Nekdaj.

Nekoč.
Prišla najina bo noč,
ko drži me tvoja topla dlan,
ko popolnoma si mi predan,
objema me objem močan.
In prišel za naju nov bo dan,
v objemu malo še zaspan,
s poljubi gosto posejan,
pod odejo nasmejan.
A ob meni druga pada noč,
ko nekje si daleč proč,
ko obdaja me nemoč…
V sladek sen utapljajoč,
z vročim srcem upajoč,
da se zbudim v tisti dan
in zaspim v tisto noč…
Nekje. Nekdaj.
Nekoč.

Irena Strnad