V sobotni sivi noči zvezd peščica
razliva v prazno vas srebrni tuš.
Le v hrib do cerkvice se kot rečica
ponižno vije truma grešnih duš.
Ovčicam vneto v petju se pridruži
duhovni vodja, dušni njih pastir,
ki vse življenje že v božji službi
spokojnost prosi in v fari mir.
Na kup vse nade, grehe in radosti
polagajo v molitvi pred oltar.
Bogaboječim sreče in kreposti
razdaja Sinov posvečeni dar.
Prešerne, ker ni več zgolj v lastni moči
prihodnost, jih počasi spušča strah.
Pravična Božja volja naj odloči,
kako bo, preden vrnejo se v prah.
Na kupček zlagajo spet nedotaknjen
upov, ko nedeljo sonce zbuja.
A trop ovac, od milosti zamaknjen,
radostno v en glas bleja:" Aleluja!"
Kritična pesem, ki se ji forma močno prilega, čestitke,
Ana
Hvala. :)
Lep pozrav, Aleš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: enygma
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!