Za usodo se nam ni treba bati.
Lepo je sprogramirana in spravljena na varnem
v trezorju obupanih novincev, ki vstopajo skozi zarjavelo kodo sveta.
Za namen je potrebno kanček potrpljenja,
da pridemo do konca k skritemu pomenu, ki zvesto datira čas.
Za razum bomo iznašli nadomestek v pojavu
kakšnega naravnega izuma; s pomočjo zrenja mimo nemira,
da se zagledaš v pomen v očeh, prekrit z vekami boga.
Za en sam korak po rdeči preprogi so geni pripravljeni poljubljati stopinje.
Preproga je tkanina srca, po kateri tečemo nazaj v vodo vseh vod,
sveti ocean duše.
In ko prostor vdihne vse hitreje v vse smeri,
in obzorje z izdihom posuši vetrovom oči,
in oblaki kot namrščeni možgani razmišljajo stoje,
in zemlja razpira koreninam misli,
in v zvezdah slišiš šepetanja temi;
takrat so upogibanja le umeščanja na svoje mesto,
kot so srečevanja le sidranje trenutkov okoli plovbe,
da se odmrzneš v rojevanju časa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!