Medtem

ko se svet opisuje sam,

ustvarjamo približke.

V napačnem kraju ob točnem času
ali na pravem mestu v napačnem času.

Vse, kar naredimo, se spremeni v to, kar smo storili.
In če ti je vse samo vaja, ne čudi se koncu brez kraja,
kjer premiera ostaja neopažena.

Žarometi mečejo sence.

Oder je tvoj.
Boš igral? Ali obstal?

In čisto po naključju podpiraš svoj prestol,
v leru z gasom na polno premikaš se gòl.

Luna laja nazaj, ko prehitevaš naročje ceste
in v ogledalu opaziš potepuškega psa,
kako ti liže utrujene sanje.

Kakorkoli,
kadarkoli in kjerkoli,
stvarstvo se odloči prav,
ko se okus po večnosti poleže v misli.

Dare Gozdnikar