S krvjo
imam neporavnane račune
povsod me zalezuje in stiska ritem
ko teče izven mojega dosega
usmerja mi razdalje v telesu
krepi notranjost do širine
in stalno vsiljuje prednike
kadar je jezna name
zaustavlja bitje srca
včasih nenadno zavre
da se njeni kriki vidijo
kot korenine dreves
ki rastejo v zrklih očes
takrat pričenja bežati iz presušenih ven
da obarva obzorje
zgodi se
da se skrega sama s seboj
in brizgne nemirna navzven
takrat jo srkam kot veliko lužo
ko po njej priplavajo vsi sorodniki
eni v strahu
da sem jim dolžan še kakšen obisk
drugi v želji
da mi zgladijo razmršene misli
a nekateri
so tako zvodeneli po stoletnem dežju
da so kot tujci v domačem mestu
Zelo mi je všeč, samo zadnji verz bi spremenila (namesto kri bi dala kaj drugega, da se kri p. s. in vse te brezkrvne ne pomešajo ;)
Hvala Ana.
Mogoče kar takole, se zdi najbolj enostavno:
...da so kot tujci v neznanem mestu
Lep pozdrav Dare
Se strinjam, dobra rešitev.
Lp, Ana
Mene pa malce moti "tujci v neznanem mestu". A niso vsi tujci v neznanem mestu? Morda "da so kot tujci v domačem mestu" ali "da so kot tujci v znanem mestu".
Samo kot pomislek.
Lp,
Vesna.
Vesna imaš prav. Hvala! Tujci v domačem mestu - bo najbolje in smiselno.. Se strinjata obe? :)
Lep pozdrav Dare
Fino.:) Urejeno. Hvala obema za odlične sugestije!
Lep pozdrav Dare
Pesem, v kateri je kri poosebljena in hkrati še vedno gensko izcimljena tekočina življenja - domiselna in pomenska pesem, čestitke,
Ana
Hvala Ana za podčrtanko! :)
Lep pozdrav Dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!