slišiš
veter veje v vrhove
lubje se lepi na drevo
list se oklepa telesa
slišiš
vse se upogiba k tlom
cvet odcveti
sad zamrmra pozno pravljico
polije se rjava senca
slišiš
nekdo nasipa sneg v žilo
veter veje v vrhove
lubje se lepi na drevo
stopaj potiho
slišiš
list je zaspal
in skoraj je sen
na jesen
lepa
tiha
čutim šepet
a še bi vpila :)
Lp
Pi
Irena,
hvala ti. :)
Veliko sonca ti želim
A.
Tudi meni je všeč, odstranila bi samo zadnji verz (besedo: molčečo). Kaj meniš?
Lp, Ana
Ana,
pozdravljena in hvala za komentar. Ja, tudi jaz bi mogoče res odstranila tisti verz, samo ne vem, zdi se mi, kot da bi pesem potem delovala nedokončano ... ?
Sonca ti želim :)
A.
Meni pa se zdaj zdi, kot bi ji nekaj za molčečo manjkalo, če jo pa odstranimo, je (pa) sen na jesen prav lep besedno igriv in pomensko zanimiv zaključek.
Lp, Ana
Ana, hvala za pojasnilo. Verjetno bo že držalo, tako da sem zdaj spremenila. :)
Lepo bodi
A.
urednica
Poslano:
12. 04. 2016 ob 21:34
Spremenjeno:
12. 04. 2016 ob 21:34
Predstavljam si zvoke, ki jih ustvarjajo opisane slike in slišim zvočnost besed, ki gradijo to pesem - še posebej domiselen se mi zdi zaključek, čestitke,
Ana
Ana,
tebi in uredništvu prav lepa hvala za podčrtanko. :)
Veliko sonca želim
A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gospodična
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!