Avtorefleksija

ker je govoriti pisati in razmišljati o ljubezni težko

se je odločil da ne bo nikoli več napisal ljubezenske pesmi

o njej ne bo govoril niti je pestoval kot pravkar rojenega otroka

svoje vročekrvne občutke bo zamrznil v kepico ledu si jo metal v zrak

da bo videti kot da se z njo igra in mislili bodo da je malo psihotika

verzov ne bo končeval z rimami ker bi zveneli preveč lahkotno

in če hoče svetu dokazati da nima nikogar da je izgnanec

izgnanega ljudstva ne sme zveneti ranljiv in blag

vzbujati mora videz borca ali neke vrste duhovne vodje

čeprav duhovno in moralno podpira samo sebe

kljub temu mora biti črpalka ki vase brizga pogum in trde grobe nasilne

besede da iz njih potem lahko dela masko predrznosti ki že meji na obup

ko hodi po svetu brez sten je svoboden v svoji hrapavosti in ostrini

obenem pa je ranljiv in blag vendar zna to zakriti s kletvicami

ki jih težko izgovarja in mu sušijo grenko slino

ne razmišlja o ljubezni in kako bi napisal pesem ki bi v svoji izpovedi

bolela pekla in žgala do živega mesa niti se ne zapira vase ker ve da bi

potem moral premagovati vrhove samoironije

zato ob tej priložnosti samo sedi

sedi v brezkončnosti ki se skozi pore postopoma steka tudi vanj

in se nasmiha ob misli nad dejstvom da ga bodo po smrti

častili kot največjega pesnika ljubezni

Anja G.

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 04. 2016 ob 12:52

Meni je všeč ta metapozicija, iz katere se pesnik opazuje, edino sprašujem se, če je ta konec res pripisati temu pesniku? Koliko zares lahko pesnik napove usodo svoji poeziji? Lahko si seveda domišlja (in če že, bi bilo to verjetneje). No, morda pa me prepričaš in so moji argumenti zgolj rezultat dvoma ...

Lp, Ana

Zastavica

Anja G.

Poslano:
24. 04. 2016 ob 16:11

Perspektiva pesmi je malce nenavadna: obenem o pesniku govori nekdo drug, govori pa takšne stvari, za katere ve samo pesnik sam. Želela sem ustvariti neko paradoksno situacijo: pesnik se je namreč odločil, da o ljubezni ne bo razmišljal in pisal, v bistvu pa skoraj celo pesem počne ravno to - zato tudi takšen konec. Vendarle je to edino, o čemer razmišlja, zato "upa" oz. si, kakor si rekla, domišlja, da bi postal pesnik ljubezni.

Lep pozdrav,

Anja


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 04. 2016 ob 16:55

To, kar praviš, se seveda da razbrati iz pesmi ... je pač tak sanjalec ;) -  spremeni pa le:

in se nasmiha ob misli nad dejstvom da ga bodo po smrti

Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Anja G.
Napisal/a: Anja G.

Pesmi

  • 02. 04. 2016 ob 11:29
  • Prebrano 775 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 108.1
  • Število ocen: 5

Zastavica