ker je govoriti pisati in razmišljati o ljubezni težko
se je odločil da ne bo nikoli več napisal ljubezenske pesmi
o njej ne bo govoril niti je pestoval kot pravkar rojenega otroka
svoje vročekrvne občutke bo zamrznil v kepico ledu si jo metal v zrak
da bo videti kot da se z njo igra in mislili bodo da je malo psihotika
verzov ne bo končeval z rimami ker bi zveneli preveč lahkotno
in če hoče svetu dokazati da nima nikogar da je izgnanec
izgnanega ljudstva ne sme zveneti ranljiv in blag
vzbujati mora videz borca ali neke vrste duhovne vodje
čeprav duhovno in moralno podpira samo sebe
kljub temu mora biti črpalka ki vase brizga pogum in trde grobe nasilne
besede da iz njih potem lahko dela masko predrznosti ki že meji na obup
ko hodi po svetu brez sten je svoboden v svoji hrapavosti in ostrini
obenem pa je ranljiv in blag vendar zna to zakriti s kletvicami
ki jih težko izgovarja in mu sušijo grenko slino
ne razmišlja o ljubezni in kako bi napisal pesem ki bi v svoji izpovedi
bolela pekla in žgala do živega mesa niti se ne zapira vase ker ve da bi
potem moral premagovati vrhove samoironije
zato ob tej priložnosti samo sedi
sedi v brezkončnosti ki se skozi pore postopoma steka tudi vanj
in se nasmiha ob misli nad dejstvom da ga bodo po smrti
častili kot največjega pesnika ljubezni
Meni je všeč ta metapozicija, iz katere se pesnik opazuje, edino sprašujem se, če je ta konec res pripisati temu pesniku? Koliko zares lahko pesnik napove usodo svoji poeziji? Lahko si seveda domišlja (in če že, bi bilo to verjetneje). No, morda pa me prepričaš in so moji argumenti zgolj rezultat dvoma ...
Lp, Ana
Perspektiva pesmi je malce nenavadna: obenem o pesniku govori nekdo drug, govori pa takšne stvari, za katere ve samo pesnik sam. Želela sem ustvariti neko paradoksno situacijo: pesnik se je namreč odločil, da o ljubezni ne bo razmišljal in pisal, v bistvu pa skoraj celo pesem počne ravno to - zato tudi takšen konec. Vendarle je to edino, o čemer razmišlja, zato "upa" oz. si, kakor si rekla, domišlja, da bi postal pesnik ljubezni.
Lep pozdrav,
Anja
To, kar praviš, se seveda da razbrati iz pesmi ... je pač tak sanjalec ;) - spremeni pa le:
in se nasmiha ob misli nad dejstvom da ga bodo po smrti
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!