Takrat je imel psa.

Takšnega za začetke potovanj.  

In platneno bisago, olivno zeleno, kupljeno v vojaški trgovini v Avstriji.

Ampak ta pot je postala daljša, kot si je mislil, da bo.

»Ein Tasse kaffe, oder tee?«; »Tea or coffe? A donat?«,

takrat se je zdelo vseeno, kdo sprašuje.

Barman na Marienstrasse v Frakfurtu na Majni ali pa preobilna Mrs. Daisy,

Temnopolta, prijazna in nasmejana temnopolta natakarica na road 66

» Kaffe inn –u « v stilu 50`, z ogromnim juke boxom,

rdeče belimi kockastimi prti na mizah in vonjem po včerajšnjem cvrtju .

»Well We knov where we going, but we dont know where we been…,«  

so začenjali hit Talking Headsi ravno prav na glas za jutranjo uro.

Teleportiran v  točko niča,  

bi sam rad polizal zadnje kaplje spoznanja s plesnivega lastnega bivanja.

Le Harley spet neprizadeto prede pod njim, medtem, ko njegove oči  mrtvo zrejo v

točko obzorja s sončnim vzhodom, ki bo mogoče nekoč zanj spet dobil smisel.

Perc