Bili so trenutki, ko
sreča prepletala je vse
niti mojega življenja.

Sedaj pa tišina na
vse štiri strani,
krik v temni noči
in boleče srce, ki
v prsih vsak dan ropoče.

Mozaik sestavljenega življenja
izgubil je sijaj,
svoj čudoviti blišč,
ker ostale so temne sledi
neznane žalosti.

Sestavljeno življenje
in utrinki temne noči
me spremljajo v bolečini,
ko izpraznjeno telo
samo sebe v ječi drži.

Ni poti, ni sledi
le puste prazne ceste
na sestavljenem življenju
polnem žalosti.

Dragan Ignjić