Romance
iz rok mi vzameš
knjižico za groš
tvoj gib je kot leden komet
polomi polja sončnic
in vame posadi
prezeblo tundro z mahovi
ker pravkar jo je srečal tam
na vznemirljivi stani sto deset
med starimi grajskimi zidovi
poželjivo, vso sanjavo
z iskrenjem v očeh
me ujameš v blag šepet
iz ledu razpletam roke
jih razpuščam
raztresem preko tvojih lic
v skrivalnice čečkaš drget
zajadraš v mojem valovanju
ki se otresa
v morje koprnenja
potonejo čvrste obale
zabrišejo se meje misli
časa in telesa
tam na strani sto deset
ob postelji, nekje na tleh
dekle v romanci čaka
na svoj prvi sladki greh
Super doživeto napisano :)
lp
Čudovita pesem, Irena; krasno se prileže, ni kaj. :-)
Lp, Sašo
Poslano:
31. 03. 2016 ob 21:26
Spremenjeno:
31. 03. 2016 ob 21:26
Wau, zanimivo, slikovito in sveže, pritegne!
Lpp
Hvala vam Li, Sašo, Petja, Almaya.
Ne morem zaspati,
če ni romance v postelji,
kaj šele sanjati.... :)
Lp
Irena
kako lepa romanca naj je nikdar ne zmanjka
lp, M
Hvala levček :) Ja, naj nam jih ne zmanjka, naj nam ne zmanjka domišljije, da jih živimo.
Lp
Pi
Odlična pesem, Pi! :)
Lepo bodi
A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 31. 03. 2016 ob 16:39
- Prebrano 969 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 339.9
- Število ocen: 14