Iščem
globine
korenine
včerajšnje bolečine
da jo pretvorim
v novo obliko
morda bo izgubila
na svoji moči,
morda nobena
od poznanih variant
ni več nova.
Zato pesem molči,
kakor bi prehodila
maraton vseh
mogočih cest,
tudi tiste, ki niso
označene nikjer.
Štejem izrastke,
zelene od zemlje
in prebarvane
od sonca.
Gubam ustnice
in se na tiho nasmejem,
vem, poznam to pesem.
Avtor me je nekoč ljubil.
Zdaj sem jaz na vrsti.
Tečeva kot umirjena reka,
že dolgo več ne divjava.
Zdaj veva, da imava čas.
Do smrti.
Kad reči zaćute, u nama je mirna reka... Kad se osećanja smire u nečijoj pesmi osvanemo kao mirna reka... Proleće, Irena, i prolećno sunce otopiće ledenike pa će krenuti voda i reka će zažuboriti novom pesmom...
Lepo!
Želim ti lepe žubore
Milena
Žubori se čujo, bližje smo pesmi, včasih se mi zdi, kot da tečemo
in ko mislimo, da več ne bomo pride sonce in gremo v mirnem utripu.
Draga Milena, zelo sem vesela, da prebereš, pomlad tudi za jesen ni pozna...
Hvala Ti!
Želim ti lepo, srečno pomlad in če bo vsaki dan sijalo sonce, morda nikoli
ne pridemo do...zime.
Lep pozdrav,Irena,hope
Mirno nemirna...:)
pozdrav
Ne bom naokoli govoril;)
Dobro, tko naj ostane, velja :)
Lep dan ti želim,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!