prezgodaj razdajam ednino
osnutek popoldneva je razčesan
kot kapilare na ramenih kretnic
dvom pomeni ne videti
skozi lečo časa
napetost pod pokrovom čaka
dovoljenje kipeče tišine
da poteši prekate vsemu pogrešanemu
strmim v pročelja kamnov
ne nameravam pestovati sramu in meriti
globin gub na površju dneva
iskati izgubljenih nogavic
imam umita in prožna zapestja
razrahljane žarke resnic
polagam na svoj obraz

modricvet