
zakaj se slačiš
komu mar kako izgleda koža
zveri zanima tvoja šibkost
ne bodo zadovoljne
če jim razgališ le ramena
težo
čvrsti popek
ki utripa
pod prepono diha
hotele bodo vanj
v drobovje
ga razpreti
in izliti
vso vsebino tvoje biti
iz kilometrov žil
hotele bodo sok ki te napaja
tvoj roj čebel
kamen v ledvici
meso levice in desnice
obrazni živec
hrbtenjačo
spletle te bodo v naslonjalo
stopile nate
da se dvignejo na tvojo mero duha
si osvežile svoj obraz s tvojim hektolitrom solz
in s tvojim medom začutile kako ljubiš
zakaj si gola
pesem
komu mar za rime
zveri zanima drobovina
močna pesem. učinkovit refren.
zanimivo pri slovenskih zvereh je, da volkovi črevesja ne marajo, medtem ko je zanje pa tudi za lisice in medvede značilno, da plenu, ki ga ubijejo, začnejo najprej žreti hranljive notranje organe. Volkovi meso odvlečejo domov in ga dajo mladičem, ubijejo pa več plena, kot ga potrebujejo za potešitev lakote.
Med slovenskimi zvermi je nekaj posebnega ris, ki ubije samo toliko, kot potrebuje za hrano, uživa pa meso (stegno). Risa torej ne zanima moja drobovina; (tudi) zato podpiram njegovo zaščito kot pripadnika ogrožene vrste.
lp m
Matjaž
Cela enciklopedija zveri je privrela :) na pojedino.
Pravzaprav ne želim v pesmi določiti bralca poezije kot zver in v negativnem smislu. Čeprav je po svoje ropar. Ko brska za vsebino in se ne zadovolji le s površjem.
Hvala za odziv.
:)
lp li
Seveda, li, z veseljem.
Zveri so bile na pojedini že prej, pred mojim komentarjem. Jaz sem samo dodal, kako prispodoba deluje v resničnosti. Pozabil sem pa povedati, da od zverinske pojedine velikokrat ostanejo le črevesje, koža in kakšna kost. Za to pa imamo mrhovinarje. Čeprav mora največje kosti na koncu uprašiti čas.
In pa še nekaj mi je dalo misliti: pojem drobovina sem doslej pojmoval nekoliko pogojeno, v perutninskih okvirih. Kot da srce sodi k drobovini. Pri človeku pa ni tako. In – po moje – pri pesmih tudi ne. Kaj praviš ti, je srce drobovina?
Ob tvojem komentarju sem najprej pomislila, da moja pesem šepa.
Matjaž, za zveri je srce drobovina, za mesarja tudi. Za poeta menda ni. A ker pesem govori v prenesenem pomenu o zvereh... postane tudi srce drobovina. Kaj praviš?
lp
Ne, tvoja pesem ne šepa, vsaj meni se zdi, da ne. Kot sem že povedal, je močna in učinkovita. Strumno utemeljuje postmodernistične trende v pesništvu.
Glede drobovinskosti srca: kaj vem, sskj se temu vprašanju spretno izogne, našteje samo jetra, pljuča itd. Pravzaprav, povedano pod črto, bi tudi jaz obravnaval srce posebej, vsaj v poeziji (celo pri perjadi), čeprav bi mi hitro kdo očital, da sem sentimentalen in da pesem spada v romantiko, ne pa v današnji čas. Vendar me vseeno malo skrbi, da bodo to vrednotenjsko spremembo kmalu vnesli tudi v slovar knjižnega jezika.
Z lepimi pozdravi, maatjazh
ja, odlična, že matjaz h je dovolj utemeljil bistvo pesmi, dodajam le še to, da iz pesmi veje zavedanje tega, da je brezupno pričakovati, da bi zver lahko nosila kaj človeškega. Ob tem se sprašujemo, kako le je možmo, da v ljudeh velikokrat ni toliko človeškega, da bi na racinalni osnovi zatrli zver v sebi ...
Malo skladenjsko hibico popravi:
ne bodo se zadovoljile
da jim razgališ le ramena
>>>>>>
ne bodo se zadovoljile
s tem da jim razgališ le ramena
ali
ne bodo zadovoljine
če jim razgališ le ramena
LP, Lidija B
Lidija hvala za popravek. Upoštevala.
Čeprav še enkrat povem; sem že Matjažu... da teh zveri ne gledam ravno v negativnem smislu. Bolj, kot to, da mora imeti pesem vsebino, ki je globoka, za zahtevne bralce poezije. Tako nekako. :)
lp li
Lidija hvala za izbor.
Petja tudi tebi za čestitko.
:)
lp
Bravo!
Lijepo je čitati izvrsnu poeziju!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!