Pride čas,
da pospraviš bisago
neuresničenih sanj,
pod kožne brazde
zadelaš zanke prašnih opravkov,
s trdim nasmehom počešeš
kotičke usten in si rečeš:
ne hiti, ni še čas.
Priokus poplakneš z iztegnjeno roko
k izročilu tvojih prednikov, ponosen,
da še zmoreš črkovati njihova imena
in občudovati njihova dela
in si rečeš:
ne hiti, ni še čas.
Za vse tvoje, za vnuke in zase
dvigneš kozarec in piješ na zdravje,
srkaš penino upognjenih sanj,
piješ na zdravje potrtih besed
in presahlih objemov,
piješ na srečo otrok
in zaljubljenost vnukov,
na trto pred hišo,
ki hladi tvoje misli,
na brstenje livad trčiš
in si rečeš, bolj zase:
ne hiti, ni še čas.
Prekrasna pesem, Andrejka! Nikar ne hiti, ni še čas, spet lepota jutra se budi, nikar ne hiti ni še čas, pomlad je tu in spet brsti ... :-)
Lp, Sašo
OOOO, LEPA,Andrejka!
Na zdravje :)
Majda
Čin.čin.Vračam pozdrave!
A
Zelo lepa Andrejka na zdravje tudi za mene in od mene čin
lp, M
Hvala, Mateja.
Lepo se imej,
A
urednica
Poslano:
31. 03. 2016 ob 21:32
Spremenjeno:
31. 03. 2016 ob 21:33
Globoka bivanjska pesem. Ko človek dozori, si prigovarja in prigovarja času, podaljšuje svoj pogled preko videnega in vrojenega, dojema širine in globine in se hrabri sam, saj drugim preprosto ne more verjeti ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!