
na vsake toliko časa se zgodi da pozabim svoje ime
koliko sem stara in kje stanujem
včasih tudi s kom vse sem spala in kadila cigarete
mogoče sem zaradi prevelikega števila kozarcev
pozabila tudi katero je moje najljubše vino
včasih mi iz dometa misli uide naslov komada
ki se je vrtel v ozadju ko sva ne vem točno katerega dne
preizkušala mojo novo vzmetnico kupljeno v Italiji
ravno včeraj pa se mi je zgodilo da sem po pomoti na parkirišču
začela odklepati sivega golfa ker sem pozabila da vozim polota
že drugi teden zapored sem v knjižnico
pozabila vrniti Adornove spise o Wagnerju
in med drugim pozabila na dedkov rojstni dan
(ne sprašujte me koliko je star)
na vsake toliko časa pozabim da moram odgovarjati na
elektronsko pošto sploh na tisto ki mi jo pošlje založnik
v kateri se vsakič znova razpiše da je naredil napako ko me je sprejel
da takrat še ni vedel kako neodgovorna in neodzivna znam biti
ampak včasih res pozabim kaj moram reči (če sploh moram kaj reči)
da moram zjutraj mačku dati brikete
in da imam sploh koga rada
včasih pozabim da moram kljub mikrofonu
pesmi brati glasno da me slišijo tudi tisti v zadnji vrsti
in večkrat pozabim da moram piti veliko vode
če nočem da me boli glava
pozabljam da ne smem zaupati neznancem čeprav se je to večkrat
izkazalo za brezsmiselno prepoved
hkrati pa pozabljam na druženje cigarete
in tisto neznano vino z začetka pesmi
včasih pozabim da sem prisotna v nečem večjem
da sem s prostim očesom neviden delček v vsemogočnem kompleksu
včasih se spozabim in v restavraciji naročim svinjsko meso
po pomoti včasih spijem tudi mleko in potem se mi po vratu
spustijo veliki rdeči madeži da je videti kot bi me grizel celo noč
in dokler danes zjutraj nisem podrobneje prebrala navodil
sem očitno tudi nekajkrat pozabila vzeti kontracepcijsko tableto
Ma, bravo, Anja! Tudi brez odvečnih pridevnikov se lahko izpiše zajeten "zgodovinski roman" , če Pesnik med vrsticami pusti dovolj prostora. Krasno!
Si v tretjem verzu mislila spala ali spila?
Lp. Ana
Pozabe, ki delajo življenje tako majhno in občasno (ne)smiselno, so v tej pesmi dobile neminovno mesto in ne moreš verjeti, koliko tega pozabljamo ;) Edino, kar tolaži, je misel: da sem s prostim očesom neviden delček v vsemogočnem kompleksu. Zaključek pesmi kljub vsemu duhovito naznanja nadaljevanje rodu pozabljivcev, ki morda ravno zaradi pozabe preživijo v tem času ...
Čestitke,
Ana
Ana, najlepša ti hvala za komentar in podčrtanko!
Pa lep pozdrav!
Anja
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!