ALI ON JE VIKNUO
U svjetlucavom
svjetlu
u vrijeme
nenadano
stajao je
bezbrižan.
Nju je
iz daljine sustizao
lavež pasa
i ljudi.
Mogao je
čekati.
Mogao je
otići.
Mogao je
posuti pepelom
bezbožnu lutku
što čudo
žudi.
Mogao je
isprositi za nju
granu
oblak
pticu.
Ali on je viknuo.
Grabljivice
što su
prolijetale
kroz njenu
kosu
pretvarale su se
u tišinu.
Zelo dobra pesem, ki s preprostimi opisi pove tisto, česar ne moremo izreči v vsakdanji situaciji.
Lep pozdrav
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: luciapavlovic
- 22. 03. 2016 ob 12:46
- Prebrano 532 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 180.8
- Število ocen: 5