Tu in tam te na cesti ustavi znanec.

Pravi, da ti zavida.

Preživljati dneve med knjigami je vendar blagoslov.

Vsakič, ko zreš v isto sivo fasado na drugi strani

desetcentimetrskega kaljenega stekla,

si dopoveduješ, da si blagoslovljen.

»Potreboval bi Hamleta. Veste, to je drama.«

          »Imate mogoče Visoško fronto?«

                    »Pet evrov zamudnine? Požrešna svinja ste.«

                                                                       Balašević... skoraj le odmev.

                                                                       Laku noć dame i gospodo

                                                                       eto i ova predstava je završena

                                                                       nadam se da ste uživali u njoj

                                                                       bilo je zadovoljstvo glupirati se

                                                                       za vas sve ove godine.

»Toliko vseh knjig, vse človeško znanje, pa tako malo časa ...«

Spomniš se na noč, ko si odklenil vrata in izključil alarm.

Še danes jo slišiš, kako je vzdihovala od ugodja med policami s kratko prozo.

Kristian Koželj