Vesoljni potop je le prispodoba

nama neznane izvorne katastrofe.

Za sabo pušča popolno uničenje,

vendar sedaj naju varuje rdeči zid.

Slepo zaupaš človeku iz sanj,

ki onstran mejá prinaša k tebi

neizpodbitno srečo vesoljstva,

za katero ne potrebuješ oči.

V notranjosti vztrajno mešanje

med sabo soodvisnih tekočin,

katerih imen ne bom nikdar

izvedel, da bi jih delil s svetom.

Po žilah se ti pretaka eliksir

vročične opojnosti, ki vrè na

dan z vso silo, ki jo premore.

Le nedolžen dotik in ga čutiš.

Zamislim se nad tvojo lepoto.

Nekaj takšnega je na tebi, da

me docela sleče pred tvojimi

očmi in mi ne pusti do obleke.

Tomaž Jelenko