Vidim, o vidim ta svet
s svojimi očmi, gledam ga,
doživljam, opazujem, čutim.
Vidik iz okna mojega
ni enak odsevu tvojega.
Mreža mojega morja
ni tkana iz istih misli.

Pot do doma mojega
nima istih kamnov
stezic, resnic, bodic.
Slavček v tvojem vrtu
poje neko drugo arijo
in ko se smeješ
ne smeješ se kot jaz.

A ko solza ti spolzi
v srcu je enako mraz
brazde bolečine in skrbi
globoke so kot moje.

Silva Langenfus