Šestka

 

 

Sedim na šestki. Za mano si tip grize nohte.

Punca mu teži, naj že neha. Šofer prepelje

rdečo luč.

»Bližamo se postajališču Stadion.«

Spet ta kovinski ženski glas.

Na živce mi gre. Bo povedala še,

da se peljemo v faking daktilskem ritmu

ali kaj!?

Dekle poleg mene si lakira nohte.

S črno. Vmes smehljaje tipka na mobi.

Za mano poslovnež prav tako

živčno drsi po touch ekranu.

»Bližamo se postajališču Bavarski dvor.«

(Zakaj ta bejba ne reče Bavarc!?)

Izstopim.

 

 

 

 

 

rožmarin

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 03. 2016 ob 17:16
Spremenjeno:
20. 03. 2016 ob 17:17

Urbano, ki sili v možgane. Iztrganke iz pogovorov, ki prelamljajo miselni tok. Ko si sredi vrveža in misliš, da misliš - tako postajamo uniformirani, na koncu nas niti kovinski glas več ne moti ... in kovinski glas se naseli noter - skratka, pesem sedanjika, čestitke,

Ana

Zastavica

rožmarin

Poslano:
30. 03. 2016 ob 19:41

Hvala, Ana! 

Očitno me je ljubljanski vrvež navdihnil ...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

rožmarin
Napisal/a: rožmarin

Pesmi

  • 17. 03. 2016 ob 18:03
  • Prebrano 733 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 198.7
  • Število ocen: 6

Zastavica