Malo drevo na koncu sveta
uklanja se vetrom, trepeta,
postava kakor kip stoji
ženska, vidim čez oči.
V naročju nekaj ji drhti,
muha tečno poplesava,
črna kepica zajoče.

Mati žilava in drobna
se nasloni na drevo
utrujeno ima telo.
Drevo objeti jo želi
a ona le drhti, drhti.

O, mlado ti drevo
koliko gorja si videlo
pomagati mi ne moreš
vse kar si želim sedaj
pomagaj sinu mojemu
življenje dahni mu nazaj.

Drevo se zvilo, zaječalo
kako življenje bi mu dalo.

Črna ptica v zraku ždi.
Dete malo lakote ne čuti.
v peščeni zibelki zaspi.

Silva Langenfus