Nočem biti eden izmed.
Hočem biti samo jaz.
Samo jaz in nihče drug.
Hočem biti dolgo nič
potem šele vsi drugi.
Ker jaz sem jaz in to
je moj resnični obraz.
In tudi ti si moje ogledalo
v katerem sem najlepši.
Ne samo zate za ves svet
sem mojster svojih besed.
Igram se z njimi kot z delfini
ki skačejo v morje brezdni.
In mi prinašajo krike z ladij
ki sem jih utopil že davno
preden sem se rodil ta moj
obraz je večen od pesmi
ki jih prebuja in ve da tudi
najlepša šminka utruja
in hoče videti čez naslado
svojih hropečih oči moj
obraz je lep ker si mi ga
ti podarila pred tem je bil
le okras mojega spolovila
zdaj je njegov kralj moj
obraz se ne vidi kar tako
vidi ga lahko le božje oko
pa še to le preko tebe ki
mi posojaš telo da zlezel
bi čez sebe do tkanine
svoje bolečine ki pleteš
mi jo vse dni ko me ni da
jo oblečem ko se slečem
kot da bi vzel slovo in ga
nalimam na steno najinega
pogreba ko skupaj greva
tja kjer je moj obraz doma.
Moj čudoviti obraz!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vidzigon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!