boriš se za vsako črko
nikoli nimaš v naročju vseh
tudi one hočejo prostost
pa saj potrebuješ vezi
če ne bi bilo vrvi in verig
bi imel grozljiv občutek
da padaš v praznino
votlih oči in gluhih krikov
v množici vidiš vzorce
na gladini znan obraz
na obrazu znan nasmeh
v nasmehu tisto lepoto
ki je – prost vseh spon –
ne bi nikoli spoznal
a vendar
samo včasih pomisliš
zakaj nisem ptica
modricvet, na srečo sem jo prebrala, čudovito pesem.
Odkrito kot beli prt na mizi.
Hvala ti za pesem.
Lp,hope
Draga Irena, najlepša hvala ti za odziv, veseli me, da ti je pesem blizu.
LP, mcv
Je svoboda beseda, podvržena črkovanju, interpretiranju in razlamljanju (to sem pomislila med branjem)? Je občutek samote res manjši, če te obdajajo ljudje, socializacija in obveze? Vsekakor pesem, ki jo moraš večkrat prebrati in nikakor te ne pusti, da bi šel kar mimo ... čestitke,
Ana
Ana, hvala za prodorno branje in zanimivo interpretacijo.
LP, mcv
modricvet ČESTITKE!
Lp,hope
Ja, če bi bili le besedi, bi bilo življenje preveč enostavno, monotono in vkalupljeno, kar si pa seveda ne želimo in tudi nočemo. Morda si želimo le odtenkov, zarisanih osnutkov (če lahko tako rečem) in potem si sami vzamemo, gradimo, nadgradimo. Lahko pa seveda leno, ležerno le čakamo in se prepustimo kar bo pač ... Menim, da večina od nas ne.
lp, ajda
Hvala vama, Black hope in ajda!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!