Za zidovjem iz antike
kjer so hiše prevelike
sončni prah se siv otresa
čez osamljena drevesa
vraščena v betonske špranje
skoz zamolklo ropotanje
se po ulicah hiteča
gmota, ravna vrsta, gneča
zliva v megatrgovine
med artikle, med dobrine
mrežo pletejo antene
skozi zrak in skozi stene
skoz lobanje, skoz možgane
žarki sevajo v meščane
s strahom polnijo jim glave
v mraku javne razsvetljave
 
le korak iz tega mesta
te pripelje stara cesta
preko gričev do poljane
kjer so njive že zorane
travo zaljša prvo cvetje
in tišino ptičje petje
ob robovih pa gozdovi
in pred cerkvijo grobovi
kot globoke korenine
tega kraja, te doline
kjer spomin drsi v pozabo
se prikažejo pred tabo
za ovinkom rastlinjaki
in brsteči sadovnjaki
ob potoku pa kmetija
Grčarjeva domačija

stari Grčar se poslavlja
v onostranstvo se odpravlja
žena že predolgo čaka
kdaj v nebesa prikoraka
tukaj pušča dva sinova
da kmetija bo njegova
v dobrih rôkah se krepila
rasla in se še razvila
kot pod njim ta dolga leta
od tedaj, ko od očeta
je prevzel jo in povečal
mislil, delal, ji posvečal
dragoceno energijo
zdaj pa dvomi ga težijo
komu ključe izročiti
kajti moral bo oditi

"ti dve jagodi vzemíta
in takole naredita:
vsak naj eno si izbere
in jo s sôlzami opere
v njiju so semena brina
komur zrasla bo rastlina
iz prstí, kjer bom počival
ta bo na kmetiji bival
in skrbel, da bo pošteno
vse storjeno, urejeno
drugi naj dobi prihranke
ki so spravile jih banke
tisto naj bo vse njegovo
da začne življenje novo
če pa brina bosta dva
gospodarita oba"

kmalu ga je smrt pobrala
in sinova sta jokala
brat starejši kot sirena
a le mlajšemu iskrena
solza se je potočila
in na jagodo kanila
vendar pa starejši, Jure
čaka slabe štiri ure
vtakne jagodo v gomilo
da bi seme čim prej vzklilo
vsak dan dvakrat h grobu hodi
moli k bogu in usodi
da mu zrasla bi rastlina
ena sama in edina

toda mlajši bratec, Jaka
ta potrpežljivo čaka
njemu bi se dobro zdelo
če bi Juretu uspelo
uresničiti vizijo
in turistično kmetijo
iz posestva narediti
množico ljudi gostiti
sam pa bi skrbel za njive
in živali ljubeznive
poskrbel bi za gozdove
pašnike in za vrtove
"naj kar Jure gospodari"
misli, toda ne lenari

a iz fotrove gomile
so le travice vzkalile
čas je, da poskusi Jaka
jagoda na oknu čaka
on pa molze, orje, seje
pa kosí in žaga veje
s kosom pesmi požvižguje
in prav nič ne premišljuje
kdo naj si lasti kmetijo
Grčarjevo domačijo
le da vse je narejeno
zdravo, sito, urejeno
da se delavce izplača
in zaslužek se obrača

Jure pa bi vse prihranke
dvignil naenkrát iz banke
novo hišo si postavil
dva hotela bi napravil
velik travnik asfaltiral
in s turizmom profitiral
zraven pa še pizzerijo
pa bazen in drogerijo
avtodrom in golf igrišče
za potokom pa strelišče
za petičneže, meščane
ki prišli bi iz Ljubljane
Grčarji bi zaslužíli
da se jih sam bog usmili!

črni kos pa to posluša
zaboli ga ptičja duša
z okna jagodo ukrade
z njo nahrani koske mlade
ko pokljuvajo, ztletijo
in tri kakce naredijo
prvi pade na planjavo
drugi Juretu na glavo
tretji pade zraven groba
tega prežarí svetloba
dež ga v mehko prst porine
in ko nekaj časa mine
kal pognala je rastlina
steblo Jakovega brina
 
Grčar se iz groba smeje
v gozdu božajo se veje
zemlja se nalahno stresa
ko zaplešejo drevesa
v štali so zapele krave
pesem matere Narave
veter vzburil je pšenico
tete pečejo potico
in že mrak polega v loge
Jure vzel je pot pod noge
da si v mestu kupi hišo
si poišče tržno nišo
kajti zanj je kramarija
ne pa kmečka domačija

pa poglej čez eno leto
ko življenje, kot zakleto
ga pokoplje pod dolgove
še za pizzo ni osnove
ker izgubil je imetje
zdaj pa gradbeno podjetje
z mezdami ga poplačuje
v mrzli sobici zmrzuje
ker za drva nič več nima
čaka, kdaj že mine zima
Jaka mu prinese hrano
eure pošlje mu v Ljubljano
on pa noče se vrniti
češ da sluga noče biti

a v resnici tu uživa
ko mu mègla temno siva
sinjo luč neba zakriva
ko se med zidove skriva
in ključavnice zaklepa
ali pa se kje potepa
in posluša ropotanje
sredi dneva sanja sanje
ko se v množici sprehaja
in ga beli svet obdaja
pa pri mizici v kavarni
ko vsi srečni in vsi varni
se drug drugemu smejijo
kaj povejo in molčijo.

maatjazh