Vse se na glavo obrne,

ko se zaljubiš.

Jočeš od sreče,

žalost se ti smešna zdi,

zjutraj spanec sanje ti kroji,

ponoči te v neznano vleče.

Potem se kar naenkrat vse umiri,

divja reka čustev se v morje spremeni …

Ker ona je tiha,

nje veter ne zaniha,

ona mraku se nasmiha,

na jutranjem soncu veselo kiha.

Če z njo se skregaš,

tebi čas se ustavi,

ona le mirno čaka,

da spet dobita se na kavi.

In četudi te od njega ločuje ocean,

ona vztraja in gradi most,

ki vodi na drugo stran.

Brez nje sta lačna,

brez nje sta glasna,

vajini razbiti srci ponovno zašije

v mehko toploto zrak med vama zavije.

Vse je drugače,

ko gre zares,

ni lahko biti junak,

ko padeš iz nebes.

Svet se vrti drugače,

ko se zaljubiš v ljubezen.

Jana Tof