V bistvu ni vse popolnoma res.
Nekaj je zagotovo neresničnega, nekako že šaljivega,
zamotanega v humor, kot recimo darilo za nekoga, čigar želje
za rojstni dan ne poznamo in vsebino zavijemo v čim lepši ovijalni papir.
Če je preveč kričeč, lahko ob darovanju zakriči, ko zagleda vsebino, ki se ne
sklada z zunanjostjo. Le kaj si ob tem misli njegova notranjost? se zasliši od nekje.
Recimo,
niso resnične napovedi o kazalcih uspešnosti
gospodarstva ali pomanjkljive rabe preservativov po 1. decembru,
3. decembra pa smo že kulturni in to počnemo brez. In vsak rez sonca
v nov dan je lahko tudi boleč, če ne uzreš sence, ki je na tleh kot nekakšen meč.
In zgodi se,
da si res ne želiš poklicati za nekom,
ki se obrača stran, in veš, da on ni več ta, ki je bil, in ti nisi
tisti, kot takrat, ko si ga spoznal.
In ni res,
da bo vsako pisanje doseglo namen, niti pisec tega ne verjame,
čeprav potiho upa, da nekdo pa, tako mimogrede, navrže fajn, super, piši, res, čim več piši, pisma,
SMS-e, karkoli, magari pesmi,ki jih bereš sam in pogleduješ naokoli, če si res čisto sam.
Včasih vse to ni res,
četudi so dokazi na dlani in overjeni s podpisom
pečata, ki potrjuje verodojstojnost zapisanega. Tu ne smeš dvomiti
v avtoriteto, četudi so argumenti na tvoji strani, saj boš v dokaznem postopku
videl, da nisi imel prav, saj smo ti govorili, a ne, pa nisi res poslušal. Zdaj pa imaš, ko nimaš, ko daješ
preveč, mar bi grabil zase in bi ti bili vsi drugi odveč.
Marsikaj ni zares, niso resni
nekateri poslanci v parlamentu, niti recimo starši
ob zakramentu, ko dajejo komaj rojenim gorečnost vere,
ki je niti ne poznajo, saj dojenci ne vedo, da obstaja, niti zase, niti staršev
ne poznajo, ne boga, kakšnega boga neki, kaj šele, da bi kaj sprejeli, če komaj sprejmejo čutečo
toplino zraka, ki oddaja jo najbližja roka, roka, ki nosi jo pršenje vode, pravkar pomirjeno ujete med prste.
Kot ni res, da so zmagali partizani, boja sploh ni bilo, ne agresorja, lep mir je bil povsod, to je šala, in
mi se s temi zajebancijami nimamo časa ukvarjati, stvari so kar resne, a veste? se je v nenadnem krču
zvoka zaslišalo s spodnje ceste, zgornja je spala in ni imela urejenega voznega reda, kar je bila par dni
prej urejena zasluga vmesnega soseda.
Ah pustimo to!
Zares ni res.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!