Pesniku
Ko svoje sonce vržeš stran,
le kaj še smeh podpira?
Mar res je strah ovira?
Si isti, v mraku prepoznan;
boš še kdaj našel veder dan?
Ne greš naprej po poti
in sram te je v goloti.
A sonce še naprej smeji
pod svinca se oboki
in žarki ravni, sloki,
prežigajo te kljub temi.
In da si mrtev, se le zdi.
Če tebe ni, naj pesem
na Oder ti prinesem.
le kaj še smeh podpira?
Mar res je strah ovira?
Si isti, v mraku prepoznan;
boš še kdaj našel veder dan?
Ne greš naprej po poti
in sram te je v goloti.
A sonce še naprej smeji
pod svinca se oboki
in žarki ravni, sloki,
prežigajo te kljub temi.
In da si mrtev, se le zdi.
Če tebe ni, naj pesem
na Oder ti prinesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 19. 02. 2009 ob 09:02
- Prebrano 843 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 223
