ne sme ostati veliko
vse te moje roke
nežnost s katero brcam
in plešem obredne plese
zamudila sem zadnjo ujetost
kako naj pravilno pokličem psa
ali smem risati gobec
žito ki sem ga ogradila
in mu prinašam sveže mleko
moje krave niso svete
prst
samo prst mu dam in že raste
preko mene in čez
vprašanja ki se odbijajo od stekel
od steklih ljudi
kot svetloba ki noče biti svetla
dobra
najboljša
kot napad na podplate
ali manj boli
če hodiš po njej
ali gledaš v obraz
ko ga ni več
v kamnu ne smem ostati
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!