nemir poboža stene
strjenost zaprhuta
zavrte se opuščene vetrnice
pomladna sapa razčesava
otrplo trnje
z bodic trga metulje
zvezane v sen
oživljeni
posedejo vse tvoje prste
ki kot vžigalice
prasnejo na mojem dnu
hušnem v plamen
ližem nebo
upepeljena
skrijem tleče koščke
tvoj šepet je meh
in ti kovač
ki razpiha iskre
ulije nasmeh
ga prikuje
na ustnice
iztrošene
od mnogih poljubov
Prebujanje, ki se kar iskri, izleta iz zapredkov in prasne kot plamenček vžigalice: ta pomladna upanja, ki ne poznajo preteklosti in let ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana.
Za nekaj dolgih, votlih dni, mi je bolezen zvezala misli in telo. Pregorevanje se zgodi tudi brez ljubezni....:)
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!