Sem ruševina,
ki jo prerašča mah.
Sem razbitina,
na katero se nalaga prah.
Neskončna praznina
v kateri odmeva glas.
Neskončna tišina
v kateri se je ustavil čas.

Sem sivo telo,
v katero mraz se je ujel.
Sem staro drevo,
kateremu o žalosti si pel.
Grenko slovo,
ki srce zopet vname.
Temno nebo,
ki strto srce prevzame.

Sem zločin,
delček tvojih sanj.
Sem spomin
strogo varovan.
Pesem violin,
ki objema tihe krike.
Rima bolečin, 
ki kliče nežne dotike.

Sem trpljenje,
ki te spravlja na kolena.
Sem življenje,
breme za tvoja ramena.
Si potrpljenje,
kljub neštetim ranam.
Si hrepenenje,
kljub požrešnim vranam.

AnjaErschenn