kakor kaplja bom polzel

preko listov tvoje kože

da se vrnejo metulji

ki,kot praviš,so odšli

divji nemir te bo objel

in pognal po žilah kri

da začutiš spet strasti

močno te v steblu zaščemi

preden zdrsim do tvoje rože

ti poljubim vsak brstič

da nabrekne,se napne 

vsak list cveta bom prebudil

vznemiril ga,da se odpre

z zaprtimi očmi

zadrhtela boš v vetru

začutila moj pestič

kako drsi po robu cveta

ti takrat zastal bo dih

ko globoko vanj prodre

krik presekal bo tišino

brez zavesti in sramu

lebdela bova v ritmu

si pila medičino

zatem v brazdo ti nasujem cvetni prah

severnjak