V notranjem zaslonu vek
me rumeno utripajoče kresničke
popeljejo nekam vmes
med budnostjo in spanjem.
Stiskam in gubam veke,
ter se igram
s svetlobo v zaprtih očeh.
Preslikam jih na platno,
kamor spustim sanjave barve
vijoličnih kolobarjev.
Kmalu se tudi te kresničke izgubijo.
Pred mano
le še razpršena tema
brez čustev,
brez zaznav.
Za železno zaveso,
trden spanec.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!