Razširjenih kril sanjam

modro nebo

s polkrožno mavrico,

ki mi reže peruti

na pol

brez predaha

v noč,

ki je črna postojanka

in vidim le luči

ko preletam mesto.

Nihče me ne gleda,

spanec premaguje

vdihe in izdihe.

Morda kdo še sanja,

kakor sanjam jaz

in preletuje temačnost

z drobnimi lučkami

posejanimi po tleh,

kakor kresničke

brez policaja.

Noč se je spremenila

v čas pridnih.

Jaz pa tiho sanjam nebo.

Krila bom zložila zjutraj,

ko bo resničnost potrkala

in bom odprla oči.

IŽ-lev