Brizgnil sem do obstoja
in kot kažejo meritve
grem do samega konca
med tem razhajanja z dobrim
in prijateljevanja z zlim
četudi nočem včasih hočem
in ko bi le poslušal mamo ko ni nič rekla
takrat ko je imela toliko za povedati
enkrat mi je našla drogo v žepu
namignila je daj vrži to stran
še danes jo mečem
in pada čez cesto v reko
kot slavolok zmage
ob porazu vsakdanjosti
življenje je droga
zasvoji te
pomagaš si
z naravnimi nadomestki
dokler ne postaneš rastlina
borba je to
farmacija vlaga vanjo enormne količine
roboti nam lažejo brez sramu
in skačejo kot mušice pred nevihto
le kdo bo žaloval ko nas več ne bo
lastovke?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!