točno takega se spominjaš

vedno enako zadane

kot šus heroina skozi vene

v najslabši različici

zasvojil te je

niti ubežati mu nočeš

ko te sprijazni z načinom

je že prepozno

povsod ga prepoznaš

v

v leru

v strjeni krvi

v posušeni krpi

v hitečem stoku

v zalizani brazdi

v zadnji prestavi

v službi med vrati

v pomirjenem joku

v narejenem smehu

v predolgem zajemu

v prekratkem objemu

v starem smislu iščoč

v večerji točno ob uri

v močno lisasti kravi

v medočesnem kolobarju

v posluhu ob pravi kulturi

v mladem razpadajočem telesu

v nekomu ki gre mimo kar tako

v varni hiši kjer te nihče ne sliši

v kolesarju medtem ko stran gleda

v spolzki slini polža ko solatko bega

v ovohavanju potepuškega psa

v sosedovem spoliranem avtu

v smsu ko v telefonu zasveti

v vrenju praznega pogleda

velikokrat mimogrede

včasih bedi ob postelji

v nogah polnih poti

večkrat nevede

usede se poleg

v prazni dlani

v tebi spi

vedno

je

s   t     r      a         h

Dare Gozdnikar