Hodili s prijatelji smo po gorovju
nad Savo Bohinjko v lepotnem okovju
narave prekrasne, božanjske, domače,
ko sedemo v senco, se lot'mo pogače.
ki nam jo je dala gospa pastirica
za delanje družbe, zardeli smo v lica,
ko smo jo dobili, takoj ko smo vstali,
ker smo se ponoči z gostinko igrali.

Hodili smo dalje, prišli smo v dolino,
postavili šotor v jezêra bližino,
zvečer smo igrali in peli, plesali,
ko z vaškim' mladenkam smo se spogled'vali,
so padali litri in cele galone,
ko vsak si izbral je primerne balone.

Zbudili smo zjutraj se sredi "Bohinjca"
vsi gôli, na prostem prijatelj nam cinca.

Smejala so se na obrežju dekleta,
pretkane vaščanke, dekleta prekleta!

Domen Bremec