Sprehajam se v nenadnem zvoku ki gre mimo po prostoru

kot tisto jutro ki je bilo še noč in pred njo večer pred dnevom

in ta dan je bil namenjen preobražanju in pogostitvi življenja

zgostil se je v zelenilo vonja in trdote sij in prisluh slišanega

in ko se sprehajam nenadno v nenadnem nenavadnem zvoku

se pritajeno zasliši zapovedan prisluh slišočega povedanemu

                                 kam greš

a je to le sprehod brez cilja v nenadnem nenavadnem zvoku

in ko se tako sprehajam nenadno v nenadnem nenavadnem zvoku

                                 kot vedno

opazim človeka kako navadno stoji navaden v vedno znanem zvoku

in pljuje v pesmi melodije je pesem v loku

ki poje v zvoku

in tako stojim navadno navaden v vedno znanem zvoku

in pljujem v pesmi zvoku

sem pesem ki s pesmijo občuje

ljubim jo in rojevam hkrati

mojo pesem

tebi

Dare Gozdnikar