PO SLEDEH UTOPLJENCEV
domoljubom so zrasle hrbtne plavuti v obliki triglava
in njihove udomačene barakude so si vsem na očeh
obrile podplate. od morja sem je slišati žejo po krvi,
po ustoličenju muh: vsak vriskač si kdaj zasluži brco.
nihče ni po moji krivdi ilegalno prečkal nobene meje
in noben naftovod ni bil zgrajen iz cevčja mojih žil: v
tihotapljenju besed sem se mojstril na celjskih ulicah
in moje pesti so same poskrbele za izterjavo dolgov.
starost preživljam med astralnimi zajci, oborožen le s
tistimi torpedi, ki si jih izdelujem sam. ljubim vonjave
svojega psa in ženski jezik na svoji zmravljinčeni koži.
poznam potapljača, ki piše pesmi polne obžalovanja,
ker ni bil rojen kot delfin. poznam tudi deklico, ki se
boji, da ne bi prvič zakrvavela v sanjah utopljencev.
Hrbtne plavuti v obliki triglava. To je rešitev za nas! ;)
kajpak. skupaj s plešasto veverico.
;)
tudi meni se zdi.
;)
In meni, če se samo spomnimno na kakega utopljenca (npr. Čopa), ampak seveda ima to reševanje po vodi in utopitev v kontekstu bega zdaj še povsem druge konotacije, v pesmi je poleg aktualno družbenega veliko osebnoizpovednega / hočem reči, bolj oprijemljivo izpovednega kot sicer ;) Čestitke,
Ana
Več kot zaslužena podčrtanka! Čestitam!
hvala, ana, za komentar in prijazen pozdrav vsem ljudem dobre volje.
:)
Čist huda! Nekakšen življenjepis, ki ne pove ničesar drugega kot - vse. ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 20. 02. 2016 ob 06:54
- Prebrano 867 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 342.58
- Število ocen: 15