Zakaj sva si tuja,

zakaj iščeva skupna stičišča?

Narazen in skupaj naju vleče nuja,

ne veva,

kam greva,

kaj naju zbližuje in ločuje?

Morda srce, ljudje, ali  le toplina domačega ognjišča.

Begavi sta glavi,

najprej ena, druga,

vse je ena velika zmeda,

ko se prvi problem pojavi.

Ta koncept ti ni jasen,

a meni se razkriva skupna karma.

Pogled življenja je brezčasen,

ko te ego ne stiska več in te ne omamlja.

Stopi onkraj tega sranja,

pozabi na oklep, skrbi in naše zemeljske lupine,

sleči svojo dušo pred menoj,

objemi me in me občuti, vse dokler dan ne izgine.

Almaya