s steze grebeš smeri
zapisane v jeziku kozmosa
s trnja zapuščenosti trgaš
svobodo izgovorjenega
ne opravičuješ se
za trakove duše ki so se
ustavili med razpokami
in ne sledijo tvojim stopalom
iz svoje vojne luščiš zmote
ki bodo vedno ločevale
netopirje od ptic
kar je dobro ni vedno prijetno
zato glavo polagaš
na hladen mah kolen
tvoj bog dovoljuje za kar
bi moj sekal ude
Poslano:
17. 02. 2016 ob 19:44
Spremenjeno:
17. 02. 2016 ob 22:23
Globoko. Veliko misli se prepleta ob branju te pesmi. Kaj je tisto kar nas izžene? Zakaj se izženemo?
bog naj bi bil vest...
ali jo daš pod kolena ali pa jo imaš na kolenih....
lp
Irena
Irena, hvala za tvoje razmišljanje.
LP, mcv
Tudi meni je všeč, sem pa razmišljala, kaj je bolj prav v začetku pesemi:
iz steze grebeš smeri
zapisane v jeziku kozmosa
iz trnja zapuščenosti trgaš
svobodo izgovorjenega
ali se iz steze grebe smeri ali s steze?
enako tudi s trnja ... Kaj meniš?
Lp, Ana
Prav imaš, Ana, bolj prav je s kot iz. Čeprav se trnje lahko smatra kot nek prostor med trnjevimi vejami.
LP, mcv
Vojne, ki se odvijajo znotraj nas, so prav tako dramatične kot tiste zaradi vere ..., praske pa pogosto nevidne in neozdravljive, še posebej včeč mi je:
ne opravičuješ se
za trakove duše ki so se
ustavili med razpokami
in ne sledijo tvojim stopalom
Čestitke,
Ana
Ana, me veseli.
Hvala in lep pozdrav!
mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!