Pobiram ostanke na zaprašenem smetišču prevar.
V množici predmetov, o Bog naj ne najdem tvojega.
V očesu trzne zadnji pogled na veliko goro sledov.
Beži nazaj, da senca ne ujame te, šepnem hropeče.
Bežeče zavežem si roke z nogami, utrip zacinglja.
V zvončku ki pleše v vetru; Ti in Jaz. Zlepljena oba.
Silva Langenfus