Včasih si mlajši kakor prej
in potem o tem ni niti govora,
ko ti bo nekaj starejšega
nenehoma krivilo lastno naravnost.

Krivdo si pripišeš sam, tako kot si v prvih šolskih klopeh
prepisoval s table črko za črko v besedo do zadnje pike.

Mirno zapisovanje naučenega poleže vest na tekoči trak,
za katerim boš nekoč naveličano zlagal zlagano srečo,
zapakirano v paketih po pet centov z rdečo pentljo.

Tega ti hram učenosti ne prišepne,
le zbor poučenih žugajoče opominja.

Glasove znanja si lovil s prisluhi
in posluh si ob jutrih odpel odmevno.

Mimohod očiščenih stopnišč je svetil pod dekliška krila ,
na krilih sten se je risala črta svobode, neomejevana,
kot bela kreda na črni tabli, ujeta v prostem stavku.

Prostodušno ga prepišeš v brezčrtni zvezek.
In začenjaš odraščati.

Dare Gozdnikar