včasih je meja med haikujem in meni ljubšim bratrancem senryujem zelo majhna, zato tega jaz vidim kot senryu, kar nakaže že prvi verz, ki se dobro nadaljuje v naslednjih dveh in še nasmejal me je in prisilil v razmislek, v vsega 17 zlogih. čestitke! 

lp

me veseli, da te je nasmejalo. he, veš, da nisem štel zlogov, ponavadi jih ne ali pa jih bolj za hec.

se strinjam, prav lahko oz. bolj upravičeno bi ga poimenoval tudi senryu. 

sicer je bil tudi prejšnji objavljeni senryu, tam sem prav nalašč naslovil s haiku, da zavede bralca, preden sreča srako, ki šteje.

v bistvu mislim, da je nekakšen križanec, saj je slika narave, ki trpi človeške vplive, kar pomembna - sploh na drugo žogo, če napelje v takšne  razmisleke.

lp