Prijetni so travniki
Prijetni so travniki,
ki jih ne strižejo
koščeve škarje
in ne počešejo
grabčeve roke,
tacajo ne
čevlji sanjača.
Pomirjujoči so travniki,
poležani s težo
srnjakovega trupa,
zaznamovani s koraki
plahega zajca,
ujeti v vrvež
mravljišča.
Blagi so travniki,
porasli z redkim grmovjem
v visoki travi jeseni.
Njih vonj je sanjavost
onstranstva.
Absolutnost
absurda.
Odhajanje vekov.
Realnost stremljenj.
Ponovitev začetkov
in spregledanih koncev.
Želja
uzrte usode.
Je hrepenenje minljivih hotenj.
- - - - - - -
Med travniki
oprezno bedijo kolovozne poti.
Tujcu so tuje.
Izgubljenemu izgubljene.
Živemu žive.
In mrtvemu nepomembne.
Bi stala na poti.
Bi ne hotela poseči v spokojnost.
Bi se prepustila trenutkom.
Oba.
A pristopil si k meni,
me boječe prijel za rameni
in tiho dejal:
“ŽAL MI JE, SESTRA.”
ki jih ne strižejo
koščeve škarje
in ne počešejo
grabčeve roke,
tacajo ne
čevlji sanjača.
Pomirjujoči so travniki,
poležani s težo
srnjakovega trupa,
zaznamovani s koraki
plahega zajca,
ujeti v vrvež
mravljišča.
Blagi so travniki,
porasli z redkim grmovjem
v visoki travi jeseni.
Njih vonj je sanjavost
onstranstva.
Absolutnost
absurda.
Odhajanje vekov.
Realnost stremljenj.
Ponovitev začetkov
in spregledanih koncev.
Želja
uzrte usode.
Je hrepenenje minljivih hotenj.
- - - - - - -
Med travniki
oprezno bedijo kolovozne poti.
Tujcu so tuje.
Izgubljenemu izgubljene.
Živemu žive.
In mrtvemu nepomembne.
Bi stala na poti.
Bi ne hotela poseči v spokojnost.
Bi se prepustila trenutkom.
Oba.
A pristopil si k meni,
me boječe prijel za rameni
in tiho dejal:
“ŽAL MI JE, SESTRA.”
DESTRUKCIJA; Apokalipsa, Ljubljana, 1996; iz cikla ZELENO
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Romana Novak
- 16. 02. 2009 ob 19:03
- Prebrano 1781 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 535
- Število ocen: 15
