odstaviš zelenjavno juho na rob večera

v hladilniku začutiš prihod poletja

okna rosijo zvezde po kuhinji

dišave kapljajo po steklu

utrnejo se čez okvir

kot supernova jed

na sredi mize

e           k          s        p    l            o            d      i             r               a

žlica

zajema

čas žetve

sajenje jutra

dneve zorenja

noči zamiranja

vse v lastnem potu posoliš

kot da bi potrpljênje snedlo rane

brazde so lepotna znamenja

kot korenine razraščanja

zemlja jih izliže

v reke okusov

v okus dni

vseh poti

zadnja večerja

prva hrana

življenje

Dare Gozdnikar