Raširili su obale
Zelene rijeke
Usjekli korito u kamene korjene
Velike planine
Sve iz želje da razdvoje nas
Da više nikad ne bivamo jedno
Danima su čelik nabijali
U sive žile neprobojnog postojanja
Danima neumorni okove spremali
I vezali nas
Razdvojene
Na suprotne obale zelene rijeke
Virovi su nam oko nogu kovitlali
Rijeka je tekla svojim tokom
A mi žeđali...Žeđom moreni
Uz rijeku odbrojavali svoje zadnje trajanje
Razapetih ruku gorjeli u pogledima
I živjeli ljubav
Nju verigama nisu zatočili
Jer...
Mi smo se izdizali
Mi smo lance srcem rastezali
Mi smo se željom propinjali
Nad rijekom se ljubili
Nad virovima u zagrljaj privijali
I zaklinjali i vjerovali
Nisu čuli...Nisu ni vidjeli
Dvoje u izmaglici
Milijun kapljica divlje rijeke
Zora je vratila planini korjene
Nestali su vrtlozi
Nestale su i obale
Smiraj je ušutkao pjev noćnih ptica
.
Na stjenama su dva bijeloglava supa
Svijala svoje gnjezdo na oštrim vrhovima
U osami
Podno plavetnila
Slaveći ljubav...
preveč je takih, ki počno to, na žalost stalno več,,, upam da se bo kdo ob tvojih stihih zamislil in nehal ,,žicati,,
Nadam se i ja...Hvala vam na osjećaju...
Lp
Emilija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Emilija Mijatovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!