(In če sem razkopana / v oči kot voluhar / mrtva)

Zbudila sem se
v torek Skuhala kavo
Jo nalila v okroglo šalico
ki sem jo dobila za
rojstni dan Ne Skuhala
sem čaj Babičin
piše na vrečki Skočila
sem med hlape ki so
se zajedali v svežo
ravne stene Seveda
sem bila tam
                   (kot voluhar
mrtva) in nosila sem
besede v usta jih
prežvekovala da v tujih
ne bi zvenele preveč
trdo Sem pozdravila
naključno hordo
ljudi Tebe ljubček ljub
ica dragi Se poslikala
v ogledalo Mehko meh
ko mehko
                  (razkopana v oči)
Si se vsedel vame Sem te
zasovražila Iztaknila glavo
hrbtenico saje misli kot
                 (voluhar mrtva)
jutro Zbudila sem se
v torek mogoče
sredo

Helena Zemljič (MalaSenca)

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 02. 2016 ob 09:29

Ko se zbudiš in spoznaš, da je vse drugačno in so le bežni odsevi in stiki brez resnične bližine, da socializacija terja prilagojenost in da tisto, kar čemi globoko, ostaja zakopano v intimi ... razkopanost, ki odseva tudi v razmestitvi verzov in pesmi daje posebno atmosfero, čestitke,

Ana

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
16. 02. 2016 ob 12:23

Nice one! :)

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
16. 02. 2016 ob 17:23

Ana, Aleš, hvala :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 12. 02. 2016 ob 11:01
  • Prebrano 832 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 499
  • Število ocen: 17

Zastavica