če dovolj dolgo sloniš ob oknu, bo zagotovo prišel mimo
bogat gospod z dvanajstimi želvjimi jajčki pod klobukom.
če ob dolgih deževnih večerih vzameš v roke vsakdanje
jabolko, ga božaš in mu šepetaš neslišne besede, se bo
morda nekega dne spremenilo v jezusovo srce: vzljubil
boš majhnega potepuškega psa in se odkupil za skoraj
vse svoje zločine. fjodor mihajlovič bo zadrhtel kot riba.
kadar se v sanjah spremeniš v batiskaf in tvoja molčeča
pljuča hlastajo za redkim jesenskim zrakom, se ti včasih
zazdi, da si le plen vseh tistih nočnih roparic, ki se kakor
vsiljive misli plazijo pod tvojo premočeno odejo, da bi se
vsako jutro spremenile v pesem, v mlačno gostobesedje
brez ritma, smisla in brez rim. in iz dneva v dan lahko le
čakaš, da te bo ubila tista svoboda, ki si ji dal svoje ime.
Poslano:
11. 02. 2016 ob 13:04
Spremenjeno:
11. 02. 2016 ob 13:05
Dona eis requiem ...
Odlična pesem, Dani!
Zadnji stavek pesmi je dober za umret. Ker vsakega ubije "svoboda", ki si jo sam določi. Tako ali drugače ...
LP, Lidija
zame je to dejstvo.
lp,
dani
Jabolko, ki se spremeni v jezusovo srce! Noro dobra simbolika!
Lep pozdrav Dare
me veseli, da ti je všeč.
lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!